Time to say goodbye

Prebujanje v Risanki.

Lep dan se dela.

Nebo je brez oblačka morje pa ''ka ulje'', ko veslamo proti koncu otoka Kornat in Dugemu otoku.

Vse štima.

V takem jutru so Kornati res lepi. Mudi se nam do Brbinja.

Tinček gre danes na trajekt in domov.

Kratek postanek še v Saliju, potem pa brez pavze naprej. Vroče je, vetra skoraj ni.

Ob 15h prispemo v zaliv v Brbinju. Vidno izmučeni. Pozna se nam, da nismo imeli kosila in pavze. Med veslanjem smo jedli samo sadne rezine s kosmiči.

Trajekta ni.

Ugotovimo, da smo v napačnem zalivu in da trajekt stoji na drugi strani mesta.

Tinček kliče Gregorja, da se pripelje na to stran z avtom.

Ko se končno najdemo, spraznimo čoln in ga naložimo na avto.

Imamo samo eno uro časa. Trajekt odpelje ob 17h.

Grega je pripeljal stole, ki sva jih z Baseom naročila že prejšnji mesec, pa jih niso imeli, ter še eno plinsko bombico za gorilnik.

Smo že skoraj vse porabili, kar smo imeli.

Dobil sem tudi novo majico.

Tinček, Laux, Base hvala.

Ob pol petih se poslovimo.

Zelo čustveno.

16 nepozabnih dni smo preživeli skupaj. Od jutra do večera. Preživeli nevihte, vročino, veter, valove.

Se smejali in skoraj jokali, ko smo se jezili na vreme, ki nam je vzelo skupno dokončanje te zgodbe.

Tinčeku odrežem tudi njegove ''drede''.

Tinček in Grega se odpeljeta na trajekt, midva z Baseom pa skuhava kosilo.

Sva na mestni plaži, ki je polna domačinov.

Od mladih do starih. Tu se zbirajo in malo počvekajo ob kopanju.

Dve starejši gospe sedita v nizki vodi. Dva mladca skačeta s pomola za malo žogico.....

Ob šestih pa se plaža in pomol spraznita.

Tako kot so ob štirih hitro prišli, so zdaj tudi odšli.

Tudi midva odveslava naprej. Še vedno je vroč dan.

Morje je mirno, vetra ni in veslava v sončni zahod.

Čisti užitek.

Bivak postaviva v eni uvali pred Božavo. 

Zraven starega  zaklonišča za vojaške ladje.
Prvo noč sva sama in občutek je malo čuden.
Tinček manjkaš.