Naše veselje pa ni trajalo dolgo.
Ob koncu otoka Šipan, ko smo nameravali prečiti mimo Jakljana do Olipa, se je veter okrepil. V daljavi se je videlo da dežuje. Odločili smo se, da se vrnemo v zadnjo uvalo.
Še preden, da smo priveslali nazaj tistih 500 m, je začelo deževati.
Ne deževati. Liti. In pihati. V trenutku smo bili premočeni in premraženi. Obala je bila zelo kratka, zadaj pa grmičevje. Tako da se nismo mogli umakniti kam drugam v zavetje pred vetrom.
Pokrili smo se s ponjavo in se preoblekli pod njo.
Mislili smo da bo to kratko trajna nevihta, ampak ni nehalo. Se je le krepilo. Stemnilo se je tako, da se ni videlo več nobenega otoka okrog nas. Valovi pa so se tudi večali in nam počasi začeli zalivati čolne.
Umaknili smo se v grmičevje, da smo bili malo zaščiteni pred vetrom. Tudi čolne smo potegnili tja. Posekali in odžagali smo par vej, da smo lahko napeli ponjavo za streho. Ta ponjava je že odslužila svojo nakupno vrednost. Brez nje bi nam že dvakrat trda predla :-)
Tinček je nabral nekaj drv za ogenj. Ker so bile zelo namočene smo rabili skoraj eno uro da nam je vredu zagorelo. Ogenj paše. Sploh ko si ves premočen in premražen. Skuhali smo si še špagete.
Vmes je že nehalo deževati, za malo smo videli otoke. Potem pa spet. Bliskanje, grmenje, veter, dež.
V mislih sem že videl , da bivakiramo v pol sedečem položaju pod ponjavo, v deževni noči.
Čez 4 ure se je vreme umirilo in smo nadaljevali z veslanjem. Ob Jakljanu peljemo mimo zasidrane 4 nadstropne jahte Mayan Queen. Vrednost 18 mil. dolarjev. Po moje možakar na jahti , nevihte v svojem salonu, s cigaro v eni in koktejlom v drugi roki, niti ni opazil.
Ob rahlem jugu in toku v našo smer smo potem priveslali do zelo lepe uvale Pržina na Pelješcu.
Mirno modro morje, mivkasta plaža obdana z zelenimi drevesi . Pa streha za bivak. Čisto drug svet.
Zasluženo.
Zvečer spet nevihta, ampak nas ne moti. Smo na suhem.
Zjutraj se zbudim ob 5h. Še vedno rahlo dežuje, zato zaspim nazaj do 7h, ko se je že pričelo jasniti.
Po zajtrku se počasi odpravimo naprej.
Prva pavza trajektna luka Prapratna.
V trgovini nakupimo kruh, vodo in pivo. Malicamo na plaži. Zelenjavne ribe v konzervi.
Namakamo kar s kruhom, brez žlice ali vilic. Opazimo da nas iz bližnjega bara malo čudno gledajo.
Mi pa se ne pustimo motiti.
Ker je začelo pihati in se oblačiti še enkrat pogledamo napoved, ki ni obetavna. Zato se odpravimo naprej do uvale Sapavica. 11km živahnega veslanja.
Tu bi se naj na hitro malo odpočili in po kosilu nadaljevali z veslanjem.
No do tega zadnjega nismo prišli.
Ko smo že oblečeni in pripravljeni čakali, da se bo veter malo umiril se je namesto tega še dodatno okrepil.
Začelo se je temniti na obzorju. Pričakovali smo nevihto, zato smo postavili šotore na strehi stare zapuščene hiške.
Na strehi zato, ker so menda tu kače in ker na plaži zaradi kupov smeti ni prostora.
S ponjavo smo si uredili še skupni prostor za kuhanje in potegnili iz čolnov naše zaloge.
Nadaljujemo ko se vreme umiri.
Lahko noč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar