Življenje kot ga piše ...cedevita

Nam pa ga narekuje vreme in morje.

Od včeraj popoldan smo namreč ''prizemljeni'' na otoku Šipan v vasici Suđurađ.

Veslanje je najprej potekalo odlično, po planu.

Zjutraj smo se ustavili v Dubrovniku. Izkrcali smo se na prazni prodnati plaži. Na njej je ležal samo eden ''včerajšnji'', zraven njega pa je počivala prazna steklenica piva.

Naporna noč najbrž.

Po kratkem ogledu starega mestnega jedra in obzidja, kjer smo že navsezgodaj zjutraj naleteli na množice turistov, prevladovali pa so tisti s poševnimi očmi, pa nas je ob povratku na plažo pričakal popolnoma drug prizor.

Čolnov med jutranjimi kopalci skoraj nismo našli, oziroma smo z njimi nekomu zasedli prostor za brisačo.

Tudi od Dubrovnika naprej pa skoraj ni možnosti za kakšen lep postanek na kakšni plaži, tako da smo prvi postanek naredili na otoku Lopud. Tam smo nameravali tudi kosilati in si malo odpočiti, pa nas je pregnal že napovedan dež. Razen Tinčeka, ki je naredil wc pitstop, pa midva z Basem nisva šla iz čolna.

Prečili smo proti otoku Šipan, kjer nam je na polovici poti veter preprečil nadaljnje veslanje ob južni strani Šipana, in smo ob Rtu Prtuša zavili desno proti zalivu Suđurađ.

Po karti na južni strani namreč ni možnosti izkrcanja vse do prehoda Harpoti proti otoku Jakljan.

Vmes smo v enem majhnem zalivčku zaščitenem pred vetrom srečali še skupino kajakašev. Ko sem priveslal do njih, sem videl da gre za skupino rahlo prestrašenih angleško govorečih turistov, ki pa jih je vodil en domačin brez krovnice, brez rešilnega jopiča in tudi brez poznavanja terena. Ni mi namreč znal povedati, ali obstaja na poti do Jakljana kakšna primerna uvala, kjer bi se lahko izkrcali in prenočili ob napovedanem poslabšanju vremena.

Vse kar je uspel  izustiti je bilo, da brez dovoljenja ne smemo spati zunaj in da ne smemo kuriti ognja.

Je pa bil vsaj lepo zagorel in negovan fant.... Pravi Galeb.

Ob pol dveh popoldan, po preveslanih 32 km pristanemo v malem zalivčku, malo vstran od vasice in si ogledamo možnosti za morebitno prenočitev.

Tinček jo je našel malo višje po cesti nad zalivčkom.

Veter se je med kuhanjem kosila obrnil v burjo, vmes pa je začelo tudi deževati. Tako da smo čolne spraznili in jih po stopnicah odnesli do ceste, kjer smo enega po enega z vozičkom zvozili do majhne jase.

Tam smo postavili šotore.

Base in Tinček sta potem odšla na spoznavanje terena. Ker sta pozabila odnesti smeti, sem šel za njima in sledil je še en SND.

Zvečer med večerjo zaslišimo živo glasbo nekje s terase.

Dober zvok kitare. Nekdo obvlada.

Gremo gledat.

Terasa hotela Božica. Presenečeni. Urejeno, osvetljen bazenček...

Spet močno dežuje. Nam pa natakar uredi mizico pod odrom, postavi senčnik in uživanje se začne.

Fanta na odru sta res obvladala. Tako igranje kot petje.

Ponoči močno dežuje in grmi.

Zjutraj ob 7h ko se zbudim je stanje še vedno isto.

Nedelja je minila čisto v stilu imena.

Posedanje pod ponjavo, ker je to edini suh prostor. Lovljenje rib, kuhanje, počitek in nenehno spremljanje  napovedi, ki za cel teden napoveduje dež.

Popoldan ob 5h pa skozi oblake le posije malo sončka.

Mogoče pa se vreme popravi in lahko gremo jutri naprej.