Vsaka stvar se obrača, po dežju se vedno sonce vrača

Včeraj zjutraj smo zaradi dežja štartali malo kasneje.

Počakali smo toliko, da smo lahko posušili mokre stvari in šotore.

Prva pavza je bila v Trsteniku. Obvezen JUPI.

Tam je sonce že pokazalo kaj zmore.

Okrepčani smo nadaljevali v dobrem tempu in zmernem vetru mimo Dingača.

Znanega vinorodnega okoliša.

Od tu naprej postane Pelješac bolj zelen, bolj prijeten za oči.

Naslednja pavza je bila v mali uvali polni Čehov. 

V oči nam pade zažgana Čehinja na blazini v tangicah.

Po hitri malici in Tinčkovem ''power sleep-u'', nadaljujemo v smeri proti Orebiču.

Na začetku veter in valovi. Za nami v daljavi, na začetku Mljeta vidimo, da se je razbesnela nevihta.

Pri nas pa se veter in morje umirita, zato še pred Orebičem zavijemo levo v smeri proti Korčuli. Veslamo med otočki Korčulskega arhipelaga, v smeri proti Vrniku.

Lep prizor. Vse štima.

Veter, morje, svetloba, okolica.

Na otoku Vrnik, smo gosti Anke in Ivota Foretić.

Otok Vrnik in apartmaje Foretić, priporočamo ljudem,  ki imajo radi mir in domačnost.

Rita, hvala lepa za asistenco.

Nikoli pozabili.

V apartmaju, ki nam ga je pripravila ''nona'', izkoristimo možnost tuširanja in polnjenja baterij.

Potem nas barba Ivo odpelje na ''historičku nastavku'' otoka Vrnik.

Pokaže nam kamnolom, šolo, cerkev.

Kamen iz Vrnika se nahaja tudi na stopnišču Bele hiše v Washingtonu, Dunaju, Istanbulu, Dubrovniku...

Po obhodu otoka, se ustavimo v edini gostilni na otoku.

Naročimo tri piva. Dobimo lahko samo enega. :-)

Več nimajo. Zmanjkalo. Najprej mislimo da se šalijo.

Lastnica nato slab vtis popravi s klicem do soseda.

Čez 5 minut prinese še tri steklenice.

Potem nas, da se še malo odkupijo, pogostijo z domačim sirom, paradižnikom, vinom ter likerjem.
 

V apartmaju položimo blazine na terasi in spet zaspimo pod milim nebom. Tokrat za spremembo polnem zvezd.

Zjutraj vstanem ob 5:30.

Sonce ravno vzhaja nad Pelješcem. Spet eden lepših sončnih vzhodov za spomin.

Tiho začnem pospravljati da ju ne prebudim. Ko nosim vreče v čoln, srečam Ivota in kasneje še Anko.

Vpraša kako smo spali in če bomo kavo.Naročim dve in en metin čaj. Domač.

Po kavi in čaju spakiramo in se poslovimo. V jutranjem brezvetrju veslamo spet med otoki proti Korčuli.

Pri pristanku pod starim obzidjem pa nas pričaka močan maestral. Tinček in David gresta menjat evre in v pekarno po zajtrk. Vrneta se s pico in mesnim burekom.

Medtem ko jemo, opazujemo kako manjše lesene barčice zaradi vetra obračajo v kanalu proti Pelješcu in se vračajo na to stran. 

Veter se kasneje malo umiri in hitro se spravimo v čolne.

Prečenje mine brez težav.

Veter se spet malo okrepi ko smo že čez, pri Viganju.

Pelješca še kar noče in noče biti konec.

Preden da nas spusti iz svojega področja, pa nam na koncu, pri Rtu Lovište, ponudi zavetje še za eno nevihto, ki jo je na hitro prineslo iz smeri Hvara.

V malem zalivčku z staro opuščeno hišico, kjer se izkrcamo, srečamo skupino Avstrijcev, ki imajo malo vstran zasidrano motorno jahto. Do pomola pa so se pripeljali z gumenjakom.

Ko jih opazujemo vidimo, da se jim kljub nevihti nikamor ne mudi. Sedijo na klopci in nas gledajo medtem ko mi izvajamo še eno suho vajo.

Ponjava je napeta v 10 minutah od izkrcanja iz čolnov.

Dobro nas je izučilo, kaj pomeni biti moker na morju brez zavetja.

Ko se vlije in se mi spravimo pod streho, opazujemo njih, ki se zdaj v največjem nalivu spravljajo v gumenjaka in do jahte.

Imajo tudi malega otroka. Gumenjaka pa jim veter med veslanjem premetuje sem ter tja. Komaj se izkrcajo, popolnoma premočeni.

Eden pa odvesla še po drugo skupino. Moških.

Tinčeka ima da bi mu šel na pomoč. Pa mu pravim, da če mu 5 njegovih prijateljev ne pomaga in samo čaka pod streho potem tudi njemu ni treba.

Gledamo in se čudimo.

Zakaj so čakali tako dolgo, ko pa bi se lahko malo prej odpeljali do jahte brez vseh  težav in bili suhi.

Ko nevihta mine, se morje spet umiri, in spet se pokaže sonce.

Skuhamo špagete potem pa se odpravimo proti rtu. Če bo veter primeren bomo odveslali  čez na Hvar.

Prečenje mine brez težav. Sledi postanek v majhni vasici. Mrzlo točeno pivo. Prava osvežitev.

Zatem poiščemo prvo primerno uvalo za spanje. 

Med izkrcavanjem opazimo med drevesi ogromne pajke. Kakšne 3 cm velik trup imajo. Takšnih še nismo videli. 

Postavimo šotore kljub jasnemu vremenu. Nočemo da nam kaj zleze v spalko na tleh, potem ko smo videli kaj vse leze tu okrog.

Ko se odpravimo spat, spet začne deževati. Odkod se je vzelo ne vemo, če je bilo prej jasno in tudi napoved dobra.

Vemo pa da imamo tega dežja že poln k....