Napoved pa je bila sonce.
Sledilo je monotono veslanje ob obali.
Brez vetra, brez valov, brez sonca. Do Zavale.
Od tam spet ''normalne razmere''. Vse zgoraj našteto.
Ustavimo se v Sv. Nedelji, kjer nam ob pristanku na plaži, nosnice in prazne želodce predrami dim in vonj po žaru iz bližnje gostilne. Po osmih dneh spet jemo meso.
Krožniki so popolnoma prazni ko končamo.
Ogledamo si še veliko vinsko klet in potem nadaljujemo z veslanjem proti Hvaru.
Veter in valovi nas upočasnjujejo. Pred vetrom se poskusim skriti ob obali.
Ugotovim da z veslanjem tik ob skalah, kjer se meša voda, zelo pridobim na hitrosti. David vesla dlje od obale. Oba pustim kar kakšnih 100 m za sabo.
Kasneje se mi na ''bob stezi'' pridruži še Tinček.
Odkrijemo nekaj prelepih plaž v uvalah, pod visokimi stenami.
Ena pa osvoji lento najlepše do sedaj.
Dubovica.
Prodnata plaža v skritem zalivčku, obdana s hribi. Pa stare kamnite hiške.
Nekaj k lepoti pripomore najbrž tudi že zahajajoče sonce.
Utaborimo se v samotnem zalivčku 4 km pred mestom Hvar.
Lepa plaža. Postavimo šotore.
Bolje sprečiti nego lečiti.....
Ob ognju opazujemo nebo polno zvezd.
Razen prve noči, kjer smo videli luči iz Cavtata in Dubrovnika, ter zasidrane jahte Luna v zalivu, smo vedno spali na prostorih brez okoliških luči. Popolna tema okrog nas. Edino lučke svetilnikov v daljavi.
Hvar od Sv. Nedelje ima najlepše in tudi najčistejše plaže do sedaj. Pa tudi morje je najbolj čisto.
To uvalo na Hvaru pa poznam!lp
OdgovoriIzbrišiPotem se strinjaš s podelitvijo naslova :-)
IzbrišiTine se spomnis svezih kozic. Kje so tisti casi! :)
OdgovoriIzbriši