Prečiva do Molata in veslava po njegovi zunanji, južni strani. Na koncu otoka zavijeva v zaliv. Veter se je zelo okrepil, zato narediva pavzo s kosilom.
Po počitku odveslava naprej proti Istu. Valovi so vedno večji in veter vedno močnejši. Veslanje v takih pogojih je utrujajoče. Na zunanji strani Ista ni možnosti za pristanek na obali. Zato izkoristiva edino uvalo za kratek počitek. Uvala in njena obala ni primerna za bivak, razen v nujnih primerih. Po kratki pavzi odveslava naprej.
Namesto prečenja na otok Škarda, zavijeva desno proti vasici Ist. Od predhodnikov sva namreč prebrala, da kamnita obala Škarde ne nudi možnosti za izkrcanje, vse do istoimenske vasice Škarda.
Za rtom pa spet mir. Veslava ob obali in iščeva primeren prostor za bivak. Najdeva lep mali zalivček. Ko priveslava v majhno marino in se izkrcava, vprašava starejšega možakarja, ki je barval star ribiški čoln, kje je kakšna trgovina ali gostilna.
Najprej naju in čolna premeri s pogledom, potem pa odvrne : ''A odkud vi sada kad toliko puše ? ''
Pove da ni pametno biti zdaj v takem na morju.
Vprašava ga še če lahko pustiva čolne tu, da ne bodo komu napoti.
Nato greva v raziskovanje kraja.
Ist je lepa, majhna umirjena vasica, z ozkimi kamnitimi ulicami in hiškami. Nekaj pa je tudi novih apartmajev. Meni je bila takoj všeč. Spominjala me je na Susak. Tudi tu namreč ni avtomobilov. Vsaj tu v starem centru ne. Avtomobili so bili parkirani pri pristanišču trajekta.
Pri cerkvi (kje pa drugje), najdeva trgovino in gostilno. Prva je zaprta. drugo pa odprejo spet čez pol ure. Ob petih. Vsedeva se in čakava.
Opazujeva domačine. Ura gre proti peti in začnejo se zbirati tu pred gostilno. Kmalu pride mlajša gospodična in takoj nama je jasno zakaj takšna gneča pred odprtjem.
Oprema še iz časa Tita.Vse kar je ''mlajšega'' pa je za točilnim pultom in pa na steni, kjer se bohoti LCD z nogometnimi vsebinami. Za staro leseno mizo starci igrajo karte.
Naročiva pivo. Najcenejše do sedaj. 12 kun. Tudi kozarci so nogometno obarvani v barve šahovnice.
Po kratkem SND greva nazaj proti čolnom. Možakarja, ki še vedno barva, pred odhodom še vprašava za vreme. Nevihte bodo zvečer pravi in nama svetuje da naj raje prespiva kje tu v vasi. In da naj bova pripravljena in oblečena ponoči, če bova v šotoru in bo treba bežat.
Na obali najinega zalivčka postaviva šotore in skuhava večerjo. Napneva še ponjavo, da imava pokrit prostor za kuhanje in med večerjo opazujeva bliskanje v daljavi. Na telefonih preverjava vreme. če nama bo jutri dovolilo oditi naprej.
Napoved ni obetavna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar