Base vesla levo od mene, na zunanji strani in ko pogledam proti njemu in odprtemu morju, zgleda kot da bi veslal v zraku.
Nebo in morje sta skoraj iste barve. Ločilna črta na obzorju ni vidna.
Vse je kot eno.
Lep prizor, ki pa ga moja kamera ne more tako prikazati. Zato ga ne posnamem.
Ostaja zapisan v spominu.
Se pa spet pozna močan tok. Zalive odveslava rahlo po notranji strani in ne čisto iz rta na rt.
Pri Rovinju zelo vzvalovano morje, ko peljeva okrog otoka Sv. Katarine.
Malo je vetra, veliko pa prometa.
Prometa je odkar sva prišla v Istro bistveno več, kot dva ga bila vajena do sedaj. Prava norišnica. Pa tudi obala je celotno pot na gosto poseljena s kampi.
Ko se izkrcava morava prav gledati, kam na polni plaži še lahko stisneva najina čolna.
V Poreču imava tudi bližnje srečanje z lokalnim ''taxi farerjem'', ki z dokaj veliko hitrostjo zapelje 5m pred nama v zaliv.
Ravno dovolj blizu, da še lahko jasno razbere sporočilo mojega sredinca v zraku.
Danes nisva imela kosila, hotela sva preveslati čim več. Pojedla sva samo en sendvič v Rovinju.
Zvečer ko zaključiva v Novigradu, se Baseu že zelo pozna utrujenost.
Ko iščeva primeren prostor za spanje in mu rečem, da greva pogledat še eno plažo oddaljeno 2 km, se mi zdi da me že nekam pošilja :-).
Na pomolu skuhava zadnjo večerjo.
Jajca, paradiżnik in posebno klobaso.
Nekakšen sataraš.
Prostor za spanje pred njegovo leseno hišico nama prijazno odstopi Alen.
Plezalec, ki ima na steni ob plaži urejeno manjše plezališče.
Pri njemu lahko tudi napolniva baterije. Danes poslušava glasbo v stereo zvoku. Z vsake strani zaliva se sliši druga skupina s terase.
Hladno je. Kljub rahli oblačnosti, so na nebu vidne zvezde.
Na stolčkih še enkrat podoživljava kaj vse smo doživeli v tem času na morju.
Jutri pa bo vsega konec.
Lepega in slabega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar