Preverim še kline na mojem šotoru in zlezem nazaj.
Zunaj divja nor veter, močno dežuje ter bliska in grmi. Spomnil sem se na besede možakarja, ki je barval čoln. V šotoru se oblečem v hlače in goretex jakno. Ter čakam. Veter piha naravnost čez šotor, ki ne zmore več kljubovanja. Zadnja palica poči in šotor se na zadnjem delu sesede.
Ob petih zaspim. Dež je ponehal. Zbudim se spet ob sedmih. Odkrijem zunanjo šotorsko ponjavo da vidim škodo. Ostri robovi palice so strgali tudi tunel za palico na notranjem šotoru. tako da šotor več nima opore. Zbudi se tudi Base. On ima šotor cel pa tudi voda ga ni zalila. Imel je srečo da je bil pomaknjen rahlo v desno od glavne smeri vetra in valov.
Palico in šotor zalepim s ''silvertejpom''. za silo drži. Ampak kakšnega močnejšega vetra več ne bo prenesel.
Dežja ni je pa oblačno. Gledam ven proti Premudi in Silbi. Na morju so vidne bele črte. Torej zunaj piha, močneje kot tu.
Zajtrkujeva, sušiva opremo in čakava. Na telefonih spremljava napovedi. Za danes ni izboljšanja. Najbrž bova morala spet ostati tu.
Ob desetih se odpraviva do trgovine, saj je odprta samo do enih. Zmanjkuje nama vode.
Na pošti še dvignem denar. Tudi tu delajo samo do dvanajstih.
Potem pa kava in pivo. Poslušava domačine. Včeraj je veter nekje obrnil nek čoln. Poškodovanih na srečo ni bilo. Ko natakarica na stole namešča blazine, ji eden pravi, da naj še ne hiti. Da bo v eni uri spet deževalo. In res je. Tako kot tisti včeraj je tudi ta imel prav o vremenu.
Pod dežnikom in za dvema mizama nadaljujemo pogovor. Ko malo potarnava , da nama vreme na najini poti ne gre na roko eden odvrne, da naj ne hitiva. Da vreme bo.
Kako preprosto se sliši. Vreme - morje je, ali pa ga ni. Če ga ni, čakaš. Ni vmesne poti. Ni sile.
Prisede še en starejši domačin, ki nam v naslednji uri natrese še par življenjskih.
Vprašanj in odgovorov.
Živel in poročen je bil v Ameriki. Delal je menda v eni restavraciji na Peti aveniji v New Yorku.
Zdaj pa je ločen in se je vrnil nazaj na Ist.
Po zanimivih pogovorih in ker so ob pol dveh zaprli gostilno, se odpraviva nazaj proti najini bazi.
Vmes vidiva še starega Tomosovega dostavnika.
Takšnega sem videl prvič. Restavriran in lepo ohranjen. primeren za ozke ulice Ista.
Po kosilu je sledil počitek na plaži. Vreme gre na boljše.
Med počitkom naju zmoti ''Muki''. Slovenec, ki čez poletje živi na otoku. Sonce je tudi njega zvabilo na ''obhod'' na plažo. Tipo je faca.
V zameno za ponujeno hladno pivo, naju zvečer povabi k sebi na ribji brodet. Obrne še par telefonskih številk, da povabi še domačine in da naroči kaj kdo prinese.
Večer je tako minil v zanimivi družbi z zanimivimi ljudmi. Dr. Muki pa je pripravil odličen brodet.
Za prste polizat. Dobesedno.
Morje je že vedelo zakaj naju je prizemljilo ravno na Istu.
